KE DINKGWETE TŠA DANONE TŠA 2018

Wpfreeware 6:49 AM Technology
Benny's Sports Academy ke dinkgwete tša Limpopo tša 2018 tša Danone Nations Cup lekga la bobedi mo mengwageng e meraro...

POLOKWANE: Benny's Sports Development Academy ke dinkgwete tša Limpopo tša 2018 tša Danone Nations Cup tša ba mengwaga ya ka tlase ga 12. Benny's e papatlile Sekolo sa Praemari sa Kgagudi ka 2 – 1 motsotsong wa mafelelo wa papadi bekeng ya go feta mo Polokwane. Se se ba iša go makgaolakgang a bosetšhaba fao ba holofelago go ekiša sehlopha sa 2016 seo se thopilego bonkgwete bja bosetšhaba mme ba ya go emela naga diphadišanong tša bonkgwete bja lefase kua France mo ba feditšego maemong a bo16. Sehlopha se se hlahlwa ke Mbishi Mokwena yo e bego e le mohlahli nakong ya ge Benny's e thopa sefoka sa bosetšhaba. Gape sekolo se se tsenetše makgaolakgang a b o s e t š h a b a k a 2 0 1 5 . Bathopasefoka bao ba 2016, bao bjale ba lego dikolong tšeo di phagamego, ba be ba tlile go makgaolakgang a profense go hlohleletša dibapadi tša 2018. “Leeto la go ya France go bapala makgaolakgang a lefase, le fetotše bašemane ka gohle,” gwa realo Mokwena. “Ba na le boitshepo ka gare le ka ntle ga lepatlelo gomme ke holofela gore sehlopha sa lenyaga se tla ba le monyetla wa go swana le woo.” Le ge ba thopile sefoka bekeng ya go feta, mohlahli o nagana gore sefoka se ka ba se thopilwe ke sekolo sefe goba sefe ka gore ka moka di be di na le maatla…ga se gwa ba bonolo. “Leano la ka bjalo ka mohlahli g e k e i t o k i š e t š a makgaolakgang, e tla ba go fa šedi taba ya go phošolla diphošo tšeo ke bonego re di dira. Matshwenyego a ka a magolo ke banwešadino. Ba paletšwe ke dibaka tše dintši tša go nweša dino. Ke nagana gore ba be ba tšhogile ka gore ke la mathomo bašemane ba bapala thonamenteng ya bogolo bja go swana le bja Danone Nations Cup,” Mokwena a hlalosa. Mokwena o gatelela gore ke gona modiro o yago go thoma. “Bontši bja dibapadi ga se bja ka bja ya Johannesburg. Ka gona, ntle le go ba lokiša ka sethekgniki mabapi le papadi le leano la go thopa, go bohlokwa gore re ba rute gape le ka bogolo bja motsemogolo wo gore ba se ke ba tla ba ikhwetša ba gakanega. Ba swanetše go kwešiša gore, go sa kgathalege gore ba kopana le mang, ba swanetše go itshepa le go katanela go fihlelelela maemo ao ba kopanago nawo. “Dijo le tšona di bohlokwa. Re bj a l a me rogo e me t a l a sekolong gomme re tla tiišetša gore bašemane ba ja dijo tša go itekanela, go akaretšwa le yokate yaNutriday, go tiišetša gore ba na le maatla le lefahla la bona (stamina) le tieletše ka ge ba eya go bapala dipapadi tše m m a l w a g o makgaolakgang a bosetšhaba.” Mokwena o re o ya g o b e a k a n y a dipapadi le dihlopha tša tikologo le ba dihlopha tša ba bagolwanyane go ba gagwe go lokiša sehlopha ka fao a ka kgonago. “Go be go kgahliša mafelelong a beke ya go feta go lemoga g o r e g o n a l e d i b a p a d i t š a dinaletšana. O ka re di ka lokelwa mo go dikolo (diakhademi) tša dipapadi gore di betlwe gabotse,” Mokwena a realo ka go bolawa ke kgaba.

Related Post